Za Balkan solidarnosti in boja

Za Balkan solidarnosti in boja!

// Izjava udeleženk in udeležencev 12. Balkanskega anarhističnega sejma knjig v Novem Sadu

Med 28. in 30. septembrom 2018 smo se v Novem Sadu na 12. Balkanskem anarhističnem sejmu knjig zbrali posamezniki in posameznice ter kolektivi iz anarhističnega in antiavtoritarnega gibanja iz Balkana in od drugod. Glede na to, da smo prišli iz celotne regije, smo govorili mnoge jezike: srbohrvaško, madžarsko, romunsko, slovensko, makedonsko, bolgarsko, albansko, grško in druge. Naše srečanje, na katerega smo prišli z raznolikimi ozadji, je potrdilo, da je tisti jezik, ki ga vsi delimo, jezik boja in solidarnosti.

V dneh, ki smo jih preživeli skupaj, smo izmenjali številne izkušnje bojev, osvežili in preverili naše analize ter formulirali nekaj konkretnih predlogov za prihodnost. Tovrstna izmenjava nam je omogočila prepoznavanje nekaterih skupnih vzorcev, na katere se pri svojih političnih strategijah povsod po regiji opira vladajoči razred. Slednji ponovno vihti nacionalizem kot dvojno uporabno orodje: na eni strani z njim seje razdor med zatiranimi, kar omogoča lažji napad nanje, na drugi strani pa z njim ustvarja navideznega nasprotnika v obliki populističnega nacionalizma, ki se pretvarja, da nasprotuje uničujočim učinkom kapitalistične ofenzive, dejansko pa globalni kapital oskrbuje s krvavimi priložnostmi za njegovo prestrukturiranje.

Kot običajno gre nacionalizem z roko v roku z militarizmom, obnovljenim religioznim mračnjaštvom in patriarhatom. Vsi ti elementi so jasno prisotni v novem valu napetosti med različnimi državnimi silami in pri porastu populističnega nacionalizma (na primer med Kosovom in Srbijo, Makedonijo in Grčijo, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem itn.). Kot odgovor na te razdvajajoče napore vladajočega razreda smo kot nujno prepoznali potrebo po koordiniranih akcijah in vse-balkanski kampanji proti nacionalizmu, militarizmu in vsem vrstam razdvajanja med zatiranimi. Ta je možna zgolj skozi skupno mobilizacijo družbenih sil. Ena od prihajajočih pomembnih priložnosti za konkretno delovanje v tej smeri bo mobilizacija proti Lukov-maršu v Sofiji, Bolgarija, februarja 2019. Udeleženci in udeleženke Balkanskega anarhističnega sejma knjig izražajo polno podporo shodu proti Lukov-maršu in pozivamo h gradnji lokaliziranih antinacionalističnih mobilizacij ter, če je le mogoče, v Sofijo. Poudarili smo tudi našo zavezo po varovanju naših struktur pred fašističnimi napadi ter nujnost, da v primeru potrebe udarimo nazaj.

Ekspanzija globalnega kapitalizma je omejena s končno naravo našega planeta. V iskanju kompenzacije za te omejitve je kapitalizem pripravljen uporabiti smrtonosne metode neposrednega ropanja in vulgarnega izkoriščanja, najpogosteje v obliki nenehnih napadov na delavske pravice in na naravo. Nobenega naključja tako ni v tem, da smo v zadnjih letih na Balkanu priče vznikom številnih bojev proti kapitalističnemu prilaščanju narave: rudniki zlata na Halkidikiju in v Roșia Montani; veliki hidroenergetski projekti na balkanskih rekah, med njimi na Stari Planini v Srbiji in na Muri v Sloveniji, Valboni v Albaniji; hidravlično drobljenje v Romuniji in Bolgariji; izkoriščanje fosilnih goriv povsod po Grčiji ter v tako imenovanih ‘izključnih ekonomskih conah,’ ki ga izvajajo tako domača podjetja kot energetski giganti kot so Repsol, Total, ExxonMobil, Edison, če naštejemo zgolj nekatere. Vse to so posamični primeri prevzemanja oblasti na Balkanu s strani ekstraktivističnega sektorja ekonomije, ki ga upravlja nekaj globalnih korporacij in uživa podporo pravnega in represivnega aparata držav, v zameno pa skupnostim ponuja onesnaženje in uničenje delavskih pravic.

Na obrobju globalnega kapitalističnega sistema ropanje in vojna spreminjata velike dele populacije v migrante in begunce. Za nas na Balkanu to ni zgolj predmet teoretskega razumevanja, temveč izkušnja, ki jo živimo. Ko ljudje, ki tvorijo raznoliko in heterogene populacijo iščejo prostor, ki bi ga lahko šteli za svoj dom in kjer bi lahko ponovno zgradili svoja življenja, postanejo tarče kapitala in njegovih političnih struktur: prvi jih neposredno vključi v kapitalistični sistem kot poceni delovno silo, medtem ko jih drugi uporablja kot grešne kozle za upravičenje povečanja družbenega nadzora nad vsemi. Priče smo povečanju nadzora in represije nad antagonističnimi deli družbe, hranjenju populistične desnice in spodkopavanju solidarnosti med zatiranimi.

Tri leta po začasnem zlomu mašinerije Trdnjave Evropa so ljudje zaprti v zaporih zato, ker so si drznili upreti sistemu razčlovečenja, ki so mu podvrženi. Harmanli v Bolgariji, Moria v Grčiji in Röszke na Madžarskem so samo najbolj znani primeri, ki kažejo na široko razširjene procese represije in kriminalizacije. V njih tarče niso zgolj migrantski uporniki, temveč tudi sama ideja in praksa transnacionalne politične solidarnosti. Sedaj ko so balkanske in evropske države v glavnem ponovno prevzele kontrolo nad svojimi mejami, so v ospredje stopila tišja, toda še bolj smrtonosna orodja kriminalizacije in rasizma. Ljudje so posledično potiskani na obrobje, pogosto podvrženi ilegalnosti in najbolj vulgarnim oblikam izkoriščanja. Nujno je potrebno zlomiti stanje izključenosti, v katerega so prisilno potisnjeni migranti in begunci in razgraditi evropski razčlovečujoči režim meja in koncentracijskih taborišč. Podpiramo vse solidarnostne akcije proti pripornim centrom, hot-spotom in kriminalizaciji migrantov.

Letošnji BASK je bil tudi prizorišče delovnega srečanja bazičnih sindikalnih iniciativ iz Balkana, skozi katerega smo se lahko seznanili z nedavnimi boji delavcev v ladjedelnicah v Puli in na Reki na Hrvaškem, delavk v higienskem storitvenem sektorju na Kosovu, boji delavcev v supermarketih in verigi barov v Grčiji, v logističnem sektorju v Bolgariji itn. Med temi boji smo prepoznali številne podobnosti, upoštevaje medsebojno prepletenost kapitala na Balkanu, pa smo se še dodatno zavezali h krepitvi vzajemne podpore in deljenju informacij. Vzpostavili smo skupno platformo za deljenje informacij, naredili pa smo tudi nekaj drugih konkretnih korakov, od katerih si obetamo krepitev delavske solidarnosti in možnost učinkovite koordinacije direktnih akcij po celi regiji. Prisotne anarhosindikalistične in radikalne bazične sindikalistične organizacije so tudi potrdile svojo osredotočenost na organiziranje bojev na delovnih mestih, nudenje podpore delavcem pri samoorganizaciji in zagovor transnacionalnega razrednega boja na Balkanu.

Udeleženke in udeleženci sejma smo ob koncu potrdili, da se prihodnje leto ponovno srečamo v Sofiji, Bolgarija, na 13. Balkanskem anarhističnem sejmu knjig. Tamkajšnje antiavtoritarno in anarhistično gibanje bo skupaj vzpostavilo prostor za nadaljnje deljenje naših bojev in tudi na ta način obeležilo 100 let od vzpostavitve bolgarske anarhistične federacije.

Proti nacionalizmu in kapitalizmu gradimo Balkan bojev in solidarnosti!

Nobeno ime nas ne ločuje, nobena nacija nas ne združuje

 

Udeleženke in udeleženci 12. Balkanskega anarhističnega sejma knjig

Novi Sad, 30.9.2018